Letošnja izdaja Guinnessove knjige rekordov ima tri vodilne teme, poleg vesolja tudi raznolikost in vključenost ter obeležitev 150. obletnice izida romana V osemdesetih dneh okoli sveta avtorja Julesa Verna, ki bo potekala prihodnje leto. "V zadnjem letu so tudi pri Guinnessu zaznali, da si vedno več ljudi želi osvajati rekorde tudi izven našega sveta, torej v vesolju," je pojasnila direktorica založništva pri založbi Učila Mojca Benedičič. Posamezniki si prizadevajo postati prvi, najvišji, najstarejši oziroma najmlajši ljudje, ki bodo pustili svoj pečat v vesolju.
V slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov 2023 je novih 10 slovenskih rekordov, ob tem pa je predstavljenih še sedem, ki so bili objavljeni že v preteklih izdajah, skupno torej 17 rekordov. Med rekorderji, kot so košarkar Luka Trpin, ki se je v knjigo vpisal z dvema rekordoma - največ košarkarskih osmic v minuti in največ košarkarskih osmic z odbojem v minuti, Predjamski grad kot največji jamski grad na svetu, največja matica na svetu, pa športnika Janja Garnbret in Primož Roglič, pa so se znašli tudi Štirje kovači. Kakšen rekord so podrli? Ansambel Štirje kovači so namreč uradno postali najstarejši neprekinjeno delujoči slovenski narodnozabavni ansambel.
Ansambel iz Slovenj Gradca je z delovanjem pričel leta 1954, aktivni pa so še danes. Gre za kvintet zasedbo z dvema pevcema, ki je najbolj poznana po ponarodeli skladbi Kam le čas beži.