Tjaša Žgavec je prikupna pevka, doma iz Črnega vrha nad Idrijo, je hčerka Blaža in Florjane Žgavec iz ansambla Javor, in tudi vzorna učenka veterinarske fakultete. Njeno glasbeno pot, njeno dojemanje življenja in glasbe bomo odkrili skozi 10 vprašanj, na katere nam je Tjaša z veseljem odgovorila.
Kdo je Tjaša Žgavec, kako bi se opisala v treh stavkih, je sploh izvedljivo?
"Lahko poskusim. Sem študentka veterine, pevka in violinistka. Rada imam naravo in živali, še posebej konje. Mislim, da sem precej optimistična oseba in rada vidim dobro v ljudeh."
Rodila si se v glasbeni družini (Blaž in Florjana Žgavec – ans. Javor) kako se spominjaš otroštva, sta bila starša dosti od doma?
"Moje otroštvo je bilo vedno povezano z glasbo, veliko smo jo poslušali in se pogovarjali o njej. Spomnim se stare mame, ki se je vedno kregala, če se sploh znamo še o čem drugem pogovarjat kot o glasbi, vendar je bil to vedno naš skupni jezik. Res je, da sta bila starša dosti od doma, veliko sem se varovala pri starih starših, ampak sem razumela zakaj je tako in sem bila vedno ponosna na to, kar počneta. Sem pa pri starih starših, ki so imeli doma kmetijo, odkrila svojo ljubezen do živali."
Kdaj si začutila ljubezen do narodnozabavne glasbe oz. si začutila da boš pevka?
"Ljubezen do te glasbe sem čutila že od malega, doma smo jo vedno poslušali in tudi veliko peli, vendar se ne spomnim, da bi imela izrecno željo, da bi postala pevka. Ker sem veliko pela že z mamo doma, sem potem v duetu z njo nastopila tudi na nekaj nastopih z ansamblom Javor in prvič izkusila petje v ansamblu. Se pa spomnim koncerta v Spodnji Idriji, ko sva z mamo zapeli Avsenikov duet Cvetoče tulpe. Prvič sem nastopila s kvintetom in prvič zapela Avsenikovo skladbo. Takrat se je pa nekaj v meni premaknilo. Najbolj me je prevzelo to, da lahko kot glasbenik izzoveš toliko različnih emocij pri poslušalcih. Ko sem tisti večer stopila z odra, sem rekla mami, da je to to, kar bi rada počela v življenju."
Avsenikova glasba mi pomeni ...
"Temelj h kateremu skušam stremeti pri svojem izvajanju. Predstavlja mi domačnost in hkrati velik izziv, saj ji nikoli ne prideš do konca. Ko se začneš poglabljati vanjo in izvedbe Ansambla bratov Avsenik v živo, vidiš kakšna umetnost je to, kako je bilo vse premišljeno narejeno, nobena nota ni naključno postavljena, vse ima svoj smisel. Srečo imam, da mi svoje znanje o njej predaja Mitja Mastnak."
Je bila potem odločitev, da začneš prepevati v zasedbi Mitja kvintet enostavna?
"Odločitev, da sem sploh kontaktirala Mitjo Mastnaka, ko je na facebooku napisal, da išče pevko, ni bila tako enostavna kot se morda zdi. Da ne bo pomote, želja je bila ogromna in vedela sem, da bi lahko to bila življenjska priložnost. Ampak sem hkrati čutila tudi zelo veliko odgovornost, saj je nivo izvajanja v tej zasedbi visok. Vendar sem se po spodbudi domačih vseeno odločila za to in še dobro da sem se. Zelo sem hvaležna Mitji, da se je odločil, da bom posnela njegovo skladbo Za lepši dan in me tako povabil k sodelovanju z Mitja kvintetom. Že v nekaj mesecih sem se naučila ogromno in sem res hvaležna, da sem lahko del te ekipe."
Si tudi strastna ljubiteljica konj, ob njih žariš tako kot na odru, zakaj konji
"Konji so se mi vedno zdeli tako veličastne živali, hkrati pa zelo zanimivi, saj so kljub svoji velikosti precej plašne živali. Zelo rada grem jahat in takrat se počutim svobodno, kot da zmorem vse. Že kot majhna sem se odločila, da bom imela enkrat svojega konja in sem ves denar, ki sem ga kjerkoli dobila, pridno dajala na stran in pri 12ih letih sem imela dovolj, da sem si kupila svojo prvo kobilo, ki jo imam še danes. Vmes sem se seveda učila jahanja v jahalni šoli, kjer se je ljubezen do konj le še stopnjevala."
Tvoj najlepši spomin na otroštvo?
"Lepih spominov je veliko, zato je težko izbrati enega samega. Veliko mi je pomenilo, ko sta me starša s seboj vzela na katerega izmed nastopov in sem lahko spoznala kakšnega glasbenika, ki sem ga občudovala."
Kaj Tjaša Žgavec dela, ko ni na odru in se ne ukvarja s svojimi konji?
"Petje zavzema kar velik del mojega časa, saj za odrskim nastopom stoji veliko vaj. Drugače pa kar precej časa preživim na faksu ali pa za knjigami, sem namreč študentka 5. letnika na Veterinarski fakulteti, nekaj časa namenim študentskemu delu, kar ga ostane, pa sem najraje v naravi in družbi svojih bližnjih."
Kdo so ljudje, ki jih spoštuješ?
"Uf, teh je veliko, na vseh področjih. V prvi vrsti so to gotovo moji starši. Od glasbenikov so to predvsem naši glasbeni velikani Avsenik, Mihelič in Slak. Veliko imam vzornic med pevkami in jih zelo spoštujem. Izpostavila bi predvsem Emo Prodnik. Spoštujem pa tudi vse glasbenike, ki se trudijo ohranjati slovensko narodnozabavno glasbo in jo izvajajo s spoštovanjem do tistih, ki so nam orali ledino in do poslušalcev."
Kaj po tvojem mnenju pomeni Veseljak v slovenskem prostoru?
"Veseljak ima po mojem mnenju veliko vlogo pri ohranjanju naše slovenske glasbe in s tem tudi dolžnost do poslušalcev, da jo predvaja in jih hkrati izobražuje o njej. Tukaj bi izpostavila vašega sodelavca Simona Golobiča, ki je prava enciklopedija znanja o narodnozabavni glasbi in po mojem mnenju opravlja odlično delo, poleg vaših voditeljev in ostale ekipe. Hkrati pa zame Veseljak" predstavlja medij, ki ljudi zabava in širi pozitivo, da je kakšen naporen dan malo manj dolg."