Božično žito je eden izmed najlepših in najbolj starodavnih običajev, ki ga ob božičnih praznikih gojimo v Sloveniji. Njegova simbolika seže globoko v preteklost, saj je že od nekdaj predstavljalo simbol upanja, obnove in plodnosti. Božično žito se praviloma seje na dan sv. Barbare, 4. decembra, v posebno posodo z zemljo ali vato. Žito običajno vzkli do božiča, ko ga postavimo na praznično mizo kot simbol življenja in obnove. V nekaterih družinah ga postavijo tudi pod jaslice ali božično drevo.
Vrsta žita, ki se uporablja za božično žito, se razlikuje od kraja do kraja. Najpogosteje se uporabljajo pšenica, rž, ječmen ali oves. Izbor žita je odvisen predvsem od lokalnih običajev in razpoložljivosti. Božično žito je simbol življenja in obnove, saj zeleni poganjki predstavljajo upanje na novo življenje in plodno leto. Po nekaterih verovanjih naj bi višina poganjkov napovedovala uspeh v prihajajočem letu. Višji kot so poganjki, boljše bo leto. V nekaterih družinah božično žito po božiču posušijo in ga shranijo do naslednjega leta, ko ga zažgejo in s pepelom pognojijo polja, da bi bila tla bolj rodovitna. To je še en način, kako božično žito simbolizira plodnost in obnovo.
Božično žito je torej več kot le praznični okras. Je simbol, ki nas opominja na cikel življenja, na upanje in na povezanost z naravo. Je opomnik, da je življenje v nenehnem gibanju, da se stvari vedno znova rojevajo in obnavljajo. Je simbol, ki nas povezuje s preteklostjo in nam daje upanje za prihodnost.