Dr. Boštjan Kobe o izvoru življenja, genetiki in prihodnosti medicine

V epizodi 170, ki bo na sporedu TV Veseljak Golica ta četrtek ob 20.30, je gost dr. Boštjan Kobe, priznan slovenski znanstvenik, ki deluje na področju strukturne biologije in imunskega odziva. Raziskuje, kako se proteini oblikujejo in kako to znanje uporabiti za napredek v medicini. Pogovor se osredotoča na prelomne tehnologije, kot so CRISPR in AlphaFold, ter njihov vpliv na prihodnost zdravljenja bolezni.

V epizodi 170 je gost dr. Boštjan Kobe, priznan slovenski znanstvenik, ki deluje na področju strukturne biologije in imunskega odziva.

AIDEA

1. Izvor življenja in evolucija Dr. Kobe razpravlja o tem, kako je življenje nastalo in kako so se kompleksni biološki sistemi razvili skozi milijone let. Poglobi se v vlogo nukleinskih kislin in proteinov ter razpravlja o znanstvenih teorijah, ki poskušajo pojasniti, kako je kemija prešla v biologijo.
2. Etična vprašanja genskega spreminjanja Tehnologije, kot je CRISPR, omogočajo urejanje genov, kar odpira ogromne priložnosti, hkrati pa postavlja tudi resna etična vprašanja. Gost izpostavlja dileme, povezane z gensko terapijo, izboljšanjem človeka in morebitnimi zlorabami biotehnologije.
3. Revolucija v napovedovanju strukture proteinov AlphaFold, umetna inteligenca, ki lahko napove tridimenzionalne strukture proteinov, predstavlja eno največjih znanstvenih prebojev zadnjih let. Dr. Kobe razloži, kako ta tehnologija pomaga pri razvoju novih zdravil in odpira vrata k razumevanju bolezni na molekularni ravni.
4. Uporaba strukturne biologije v medicini Gost razloži, kako poznavanje strukture proteinov omogoča razvoj boljših zdravil, izboljšanje imunskega odziva in potencialno zdravljenje avtoimunskih bolezni. Poudarja, da strukturna biologija postaja ključno orodje v personalizirani medicini.
5. Kako lahko manipulacija DNK spremeni prihodnost? Raziskujemo, kako se lahko DNK spremeni za zdravljenje dednih bolezni in izboljšanje kakovosti življenja. Dr. Kobe opozarja, da se moramo ob hitrem razvoju biotehnologije hkrati zavedati tudi dolgoročnih posledic spreminjanja genetskega zapisa.
6. Meje znanosti in prihodnost genetike Kakšni bodo naslednji koraki genetike? Ali bomo lahko v prihodnosti programirali življenje in zdravili bolezni še preden se sploh pojavijo? Epizoda se zaključi z razmislekom o tem, kako znanstveni napredek spreminja naš pogled na svet in etične izzive, ki jih to prinaša.
7. 

   Dr. Kobe opozarja, da se moramo ob hitrem razvoju biotehnologije hkrati zavedati tudi dolgoročnih posledic spreminjanja genetskega zapisa.

   AIDEA

V epizodi #170 AIDEA podkasta je dr. Boštjan Kobe razpravljal o enem izmed najstarejših znanstvenih vprašanj: kako je nastalo življenje na Zemlji? Znanost danes predvideva, da so prvi organizmi nastali iz preprostih organskih molekul, ki so se pod določenimi pogoji združevale v vedno bolj kompleksne strukture. Vendar ostaja vprašanje, kako so se iz anorganskih snovi razvili prvi proteini in celice, še vedno delno neodgovorjeno. Dr. Kobe osvetljuje teorijo abiogeneze, ki predvideva, da je življenje nastalo iz kemičnih reakcij, ki so se odvijale v prvotni juhi oceana. Pri tem so pomembno vlogo igrali proteini in njihova sposobnost samoorganizacije.

Z napredkom sodobne znanosti smo danes sposobni rekonstruirati določene faze tega procesa v laboratoriju. Eksperimenti, kot so Miller-Ureyev poskus, kažejo, da se osnovne organske molekule lahko sintetizirajo iz preprostih plinov in energije. Vendar kako to prevesti v kompleksen življenjski sistem, ostaja odprto vprašanje, ki ga raziskujejo znanstveniki po vsem svetu.

Na TV Veseljak Golica ta četrtek po oddaji Potep z Leo (ob cca 20.30), ponovitev pa v nedeljo ob 21.00.