- Fascinacija s človeškimi možgani Dr. Pirtošek razmišlja o tem, kako so možgani postali najbolj kompleksen organ v naravi in zakaj nas njihovo delovanje še vedno tako preseneča.
- Razvoj zavesti in možganske strukture Gost analizira, kako so se skozi evolucijo razvijale različne možganske funkcije, od primitivnih refleksov do višjih kognitivnih sposobnosti, ki omogočajo samozavedanje in ustvarjalno mišljenje.
- Svobodna volja in determinizem Ali smo res svobodni pri svojih odločitvah, ali pa naše izbire v resnici narekujejo možganski procesi in kemija? Razpravljava o filozofskih in nevroznanstvenih pogledih na svobodno voljo.
- Nevrodegenerativne bolezni in spomin Kako bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen, vplivajo na naše zavedanje in spominske funkcije? Dr. Pirtošek osvetli najnovejše raziskave na tem področju in razloži, zakaj so zgodnji znaki bolezni ključni za pravočasno zdravljenje.
- Vpliv digitalne tehnologije na možgane Kako pametni telefoni, družbena omrežja in nenehna stimulacija vplivajo na našo pozornost in spominske sposobnosti? Ali zaradi sodobne tehnologije izgubljamo sposobnost globokega razmišljanja?
- ADHD in nevrološke motnje sodobnega časa S porastom diagnosticiranih primerov ADHD se pojavlja vprašanje, ali gre za resnično povečanje pojavnosti motnje ali pa za posledico spremenjenega okolja in življenjskega sloga.
Človeški možgani so še vedno ena največjih znanstvenih ugank. Kljub desetletjem raziskav nam njihovo delovanje ostaja v mnogih pogledih neznanka. Dr. Zvezdan Pirtošek v epizodi #171 AIDEA podkasta razpravlja o tem, zakaj nas fascinira ta zapleten organ in kako se nevroznanost vse bolj približuje razumevanju njegove kompleksnosti.
Ena največjih neznank je, kako se iz električnih impulzov in kemičnih reakcij razvije naša zavest – občutek, da smo posamezniki s svojimi mislimi in občutki. Dr. Pirtošek raziskuje vprašanje, ali bi lahko znanost kdaj ustvarila popolno simulacijo človeških možganov in ali bi ta imela svojo zavest. Prav tako pojasnjuje, kako razvoj tehnologije odpira nova področja raziskovanja – od umetne inteligence, ki simulira človeško odločanje, do vprašanja, ali lahko stroj nekoč doseže pravo samozavedanje.
Pogovor načenja tudi etična vprašanja: če bi kdaj popolnoma razumeli možgane, bi to pomenilo, da bi lahko nadzirali ali celo manipulirali s človeškim razmišljanjem? Ali pa bi nam takšno razumevanje omogočilo razviti povsem nove načine zdravljenja duševnih in nevroloških motenj?
Ali smo resnično svobodni pri svojih odločitvah, ali pa so naši možgani le kompleksni biološki stroji, ki sledijo predvidljivim vzorcem? To je eno ključnih vprašanj, s katerimi se ukvarjajo tako filozofi kot nevroznanstveniki.
Nevroznanost v zadnjih letih odkriva vedno več dokazov, da naša zavestna odločitev pogosto pride šele kot posledica nečesa, kar se je že zgodilo v naši podzavesti. Kaj to pomeni za koncept odgovornosti? Če naša dejanja v resnici narekujejo možganski procesi, ali to pomeni, da bi morali v celoti preoblikovati način, kako razumemo etiko in zakonodajo?
Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, demenca – nevrodegenerativne bolezni postajajo vse večji izziv sodobne medicine. Dr. Zvezdan Pirtošek v pogovoru poudarja, kako se z daljšanjem življenjske dobe povečuje tudi število bolnikov s tovrstnimi boleznimi.
Ena ključnih tem epizode je zgodnje odkrivanje nevroloških bolezni. Dr. Pirtošek pojasnjuje, kako lahko že majhne spremembe v kognitivnih sposobnostih ali obnašanju kažejo na začetek nevrodegenerativnih procesov. Raziskave kažejo, da se lahko prvi znaki Alzheimerjeve bolezni pojavijo desetletja, preden postanejo očitni simptomi.
Pogovor se dotakne tudi revolucionarnih novih terapij in zdravljenj. Ali lahko z zgodnjim prepoznavanjem simptomov in inovativnimi metodami zdravljenja upočasnimo ali celo preprečimo napredovanje bolezni? In kako bodo v prihodnosti umetna inteligenca in biotehnologija prispevali k bolj učinkoviti diagnostiki in zdravljenju?
V zadnjih desetletjih smo priča eksploziji digitalnih tehnologij, ki radikalno spreminjajo naš način življenja. Toda kako uporaba pametnih telefonov, družbenih omrežij in nenehne povezanosti vpliva na naše možgane?
Pogovor se dotakne tudi vprašanja digitalne zasvojenosti – ali prekomerna uporaba tehnologije vodi v dejanske spremembe v delovanju možganov? Ali izgubljamo sposobnost potrpežljivosti in razmišljanja v daljših časovnih okvirih? In kako lahko tehnologijo uporabljamo na način, ki spodbuja našo intelektualno rast namesto kognitivne degradacije?
Spomin je ena najpomembnejših funkcij človeških možganov, vendar je tudi eden najbolj krhkih in zapletenih procesov. Dr. Pirtošek pojasnjuje, kako se različne vrste spomina – kratkoročni, dolgoročni, epizodični in proceduralni – med seboj razlikujejo in kako jih lahko krepimo.
Raziskave kažejo, da je naš spomin nenehno v procesu spreminjanja. Ko se spominjamo nečesa iz preteklosti, naš um pogosto ne prikliče natančnega zapisa dogodka, temveč ga rekreira in prilagaja. To pomeni, da so naši spomini pogosto manj natančni, kot mislimo.
Pogovor se dotakne tudi strategij za izboljšanje spomina. Kako lahko ohranimo kognitivno ostrino v starosti? Kateri dejavniki prispevajo k izgubi spomina in kako lahko s pravilno prehrano, gibanjem in mentalnimi vajami upočasnimo ta proces?
ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnosti) je v zadnjih letih postala ena najbolj pogosto diagnosticiranih nevroloških motenj pri otrocih in odraslih. Toda ali gre res za povečanje pojavnosti motnje ali zgolj za boljše razumevanje in diagnosticiranje?
Ali je ADHD predvsem nevrološka motnja ali gre tudi za prilagoditev možganov na hiper-stimulativno okolje? In ali bi morali sodobne oblike poučevanja, dela in vsakodnevnega življenja prilagoditi novim oblikam možganskega delovanja?
Ta četrtek po oddaji Potep z Leo (ob cca 20.30), ponovitev v nedeljo ob 21.00.
