Ko govorimo o nevarnostih, ki nastajajo na delovnem mestu, je ocena tveganja izjemno pomemben vidik, saj je naloga delodajalca, da zagotovi zdravje in varnost pri delu. V oceni tveganja je opredeljeno kakšne nevarnosti lahko na delovnem mestu nastanejo in kakšni morajo biti ukrepi, da je vpliv nevarnosti najmanjši.
Z oceno tveganja se zagotavlja varnost delavcev
Ocena tveganja na delovnem mestu je torej postopek s katerim se ovrednoti tveganja za varnost in zdravje delavcev. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava vprašanja kot so:
-
Kaj lahko povzroči morebitne poškodbe ali škodo?
-
Ali je nevarnosti, katerim so delavci izpostavljeni mogoče odpraviti?
-
Kakšni so preventivni ali varnosti ukrepi za nadzor tveganj?
Po Evropskih standardih, bi moral za večino podjetij ustrezati petstopenjski pristop k ocenjevanju tveganja na delovnem mestu. Poznamo pa tudi nekatere druge postopke, ki so prav tako enako učinkoviti, še posebej ko govorimo o bolj zapletenih tveganjih in okoliščinah. Vsi postopki pa delujejo po enakih vodilnih načelih, ne glede na koliko korakov je sam postopek ocenjevanja tveganja razdeljen.
Kaj upošteva petstopenjski pristop k oceni tveganja?
-
Korak: Upošteva predvsem prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb, saj je nevarnost lahko karkoli kar lahko povzroči škodo. To je lahko delovni material, delovna oprema, način dela ali pa sam delovni postopek. Pomembno je, da se za vsako nevarnost jasno definira kdo se lahko poškoduje. S tem bomo najbolj učinkovito obladovali tveganje. To pomeni, da se definira skupina ljudi za katere lahko tveganje nastane. To so recimo delavci v skladišču, mimoidoči, delavci v laboratoriju. Še posebej je potrebno pozornost nameniti vprašanju spola in skupinam delavecev, pri katerih je tveganje večje. To so denimo invalidi, migranti, mladi in starejši, nosečnice in doječe matere, delavci z oslabljenim imunskim sistemom in delavci z zdravstvenimi težavami.
-
Korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj, kar pomeni oceno tveganja, ki ga vsaka nevarnost predstavlja. To pomeni, da se oceni kako verjetno je, da bo nevarnost povzročila škodo, kako resna bo verjetno povzročena škoda ter kako pogosto so delavci izpostavljeni nevarnosti. Večino nevarnosti in dejavnosti na delovnem mestu je mogoče oceniti na podlagi preprostega postopka, ki temelji na presoji in ne zahteva nobenega strokovnega znanja. To velja predvsem za delovna mesta pri katerih je prisotna manjša nevarnost oziroma so tveganja že dobro poznana.
-
Korak: V tretjem koraku se je potrebno odločiti kakšni bodo načini odpravljanja in obvladovanja tveganj. Predvsem je potrebno razmisliti ali je mogoče tveganje odpraviti oziroma obvladovati na način, da ne ogroža varnosti in zdravja izpostavljenih ljudi. Smiselno je upoštevati nekaj splošnih načel kot so izogibanje tveganju, zamenjava nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim, obvladovanje tveganj pri viru in uvajanje kolektivnih varnostnih ukrepov.
-
Korak: Prvim trem korakom pa sledi ukrepanje z vzpostavitvijo preventivnih ali varnostnih ukrepov. Pomembno je, da se vzpostavi načrt, ki določa same ukrepe, ki se bodo izvajali, kdo bo kaj storil in kdaj ter do kdaj mora biti naloga opravljena.
-
Korak: Zadnji korak pa naroča redno spremljanje ocene tveganja in posodabljanje, saj se le na ta način zagotovi izvajanje preventivnih varnostnih ukrepov. Pri pregledu pa se pogosto prepozna nove težave in je spremljanje obstoječih ukrepov s tega vidika ključno.
Izjava o varnosti
Podjetje pridobi izjavo o varnosti z oceno tveganja v kolikor ima ustrezno opredeljena in izpeljana vsa priporočila in ukrepe obvladovanja tveganj. Evropski sistem varnosti in zdravja pri delu zahteva tovrstno izjavo za obratovanje podjetja. Če podjetje tega nima urejenega, se mu lahko onemogoči delovanje.
Delavci naj bodo na prvem mestu
Kljub zakonskim dolžnostim pa naj delodajalcem ne bo zgolj to pomembno pri pridobitvi ocene tveganja na delovnem mestu. Pomembno je zagotavljanje zdravja in splošnega blagostanja delavcev, saj se s tem podjetju dviguje produktivnost in posledično javni ugled.
